Omemba: Neda Hudopisk

»Z biomonitoringom določamo in spremljamo spremembe v telesu zaradi izpostavljenosti različnim kemikalijam v okolju.«

»Plazijo se po tleh in dajejo roke v usta, poleg tega pa absorbirajo kar od štiri- do petkrat več svinca kot odrasli.«

»Pri otrocih svinec lahko vpliva na pozornost, hiperaktivnost, inteligenčni količnik, pri odraslih pa, denimo, na krvni tlak.«

»Igra posebno vlogo genetika, kajti nekateri ljudje bolj učinkovito privzemajo in kopičijo te strupene snovi, drugi pa te snovi hitreje izločajo iz telesa.«

»Pri genotipizaciji gledamo zaporedje DNK-ja točno določenega gena, in že ena sama sprememba nukleotida lahko povzroči, da posameznik drugače odreagira na okoljski stresor.«

»Lahko nekdo, ki ima neko različico gena, bolje ali slabše razstruplja neko potencialno strupeno snov, ki pride v njegovo telo, oziroma to snov bolj ali manj učinkovito izloča.«

»Vsaka spojina zase je manjši problem, in šele ko smo jim izpostavljeni daljše življenjsko obdobje in se to kopiči, se tudi učinki seštevajo.«

»To pomeni, da moramo odvzeti vzorec v točno pravem trenutku, da bomo v našem krvnem oz. katerem koli biološkem vzorcu ujeli vrh spojine, vrh koncentracije.«

»Sveti gral tovrstnih raziskav, da bi sčasoma razvili majhno napravo, v katero bi izdihnili zrak in bi takoj pokazala rezultat.«

»Upamo, da bodo rezultati skladni, takšni, kot so bili v predpoplavnem obdobju.«

»To je izjemno slabo, ker ne gre samo za spremljanje. Mi otroke gledamo posamično in tistim, ki imajo višje vrednosti svinca v krvi, tudi svetujemo.«

»Svinec vpliva na skoraj vse organske sisteme, od nevrološkega do srčno-žilnega, nefrološkega, reproduktivnega ..., ampak treba je poudariti, da se v bistvu to nalaga v telesu.«

»Osnovni ukrepi so vsekakor to, kar vedno poudarjamo pri otrocih: higiena, higiena, higiena rok.«

»Dejavnikov tveganja je v našem življenju veliko, zdi se, da vse več. Če vemo, da na nas vplivajo negativno, jih je treba zminimalizirati.«

»Na območjih, ki so jih prizadele poplave, trenutno obstaja izrazito povečano tveganje za pojav črevesnih okužb, spremenjene so namreč bivalne in higienske razmere. Marsikje ni ali pa primanjkuje pitne vode.«

»Za zdaj ni bilo kakšnega hujšega primera ali potrebne hospitalizacije, nekateri bolniki so bili dehidrirani.«

»Običajno gre za črevesno okužbo, ki se prenaša fekalno-oralno. Povzročitelji se iz blata prenašajo v usta druge osebe, prenašajo se lahko tudi z uživanjem kontaminirane hrane in vode, v manjši meri prek nečistih rok.«

»Letos smo pri otrocih z visokimi vsebnostmi ugotavljali, da so starši zaposleni v industriji svinca, za vse tri pa je bilo tudi navedeno, da se precej pogosto igrajo v pesku.«

»Na moji lestvici prioritet je zdravje zelo visoko in tudi svoje otroke sem testirala.«

»Morda je dosežen cilj programa, javnozdravstveni problem pa ostaja.«

»So pa v zadnjih treh letih rezultati precej boljši kot v obdobju 2016–2018. Za naslednje leto si želimo predvsem boljšega odziva, seveda pa tudi dobrih rezultatov.«

»Želeli pa bi si nadaljnjega nižanja vsebnosti svinca v krvi otrok, kar bi v prihodnjih letih zahtevalo dodatne ukrepe in prilagoditve za zmanjšanje izpostavljenosti otrok svincu.«

»Vse bolj kaže, da je boj s covidom-19 tek na dolge proge.«

»Dokler k nam prihajajo ljudje, ki imajo pomanjkanje kisika, jih je treba oskrbeti.«

»Virus covida-19 je RNA-virus, ki zelo hitro mutira.«

»Ne smemo razmišljati, da bo poleti vse dobro, potem bomo pa delali po starem.«

»Na vrhu smo bili sredi novembra ter konec decembra in januarja.«

»Zaradi nejasnosti sem v torek klical epidemiologinjo in jo prosil, naj pove, kako je s tem, da vemo, kako ravnati. Povedala je, da gre lahko, kdor je na PCR-testu negativen, delat.«

»Iz dneva v dan ravnatelji, učitelji, starši in otroci do večera čakamo, ali bo pouk v šoli ali ne bo. To je norišnica in tako ne gre naprej.«

»Znanstveno je mogoča le ena pot. PCR-test je lahko pozitiven, HAT pa je lahko negativen. Obratno pa je nekaj narobe s testom ali izvajanjem testiranja. S PCR-testi pomnožujemo genetski material. Teoretično je mogoče že ena sama kopija virusa, nobene bolezni, že prisotna v brisu. Potem se virus množi in PCR je pozitiven do konca bolezni. Ko virus že odmre, je genetski material še vedno prisoten in PCR-test je lahko pozitiven. Hitri antigenski testi pa temeljijo na količini virusa, torej mora biti dovolj virusa. Zdaj se razvijajo testi iz sline, kar bo glede odvzema lažje za mladostnike. Vendar mora biti tudi v slini dovolj virusa, saj ga je tam nekoliko manj kot v nosni sluznici ali grlu. PCR-testi so merilo. Hitri testi pa se morajo približati na 85, 90 odstotkov glede na PCR. Hitri antigenski testi bodo zajeli bistveno krajše okno, ko je že dovolj virusa v nosni sluznici in ko je virus še virabilen.«